Luke 3

3. Poglavje

1Petnajstega leta vlade cesarja Tiberija pa, ko je bil Poncij Pilat poglavar v Judeji in Herod četrtnik v Galileji, a Filip, njegov brat, četrtnik v Itureji in v Trahoniški pokrajini in Lizanija četrtnik v Abileni, 2za velikih duhovnikov Ana in Kajfa, pride beseda Božja k Janezu, Zaharijevemu sinu, v puščavi. 3In on pride v vso okolico Jordansko in propoveduje krst izpokorjenja v odpuščenje grehov, 4kakor je pisano v knjigi govorov Izaija proroka: „Glas vpijočega v puščavi: Pripravite pot Gospodov, poravnajte steze njegove! 5Vsaka dolina naj se izpolni, in vsaka gora in grič naj se zniža, in kar je krivega, bodi ravno, in ostra pota naj bodo gladka; 6in vse človeštvo bo videlo zveličanje Božje“. 7Govoril je torej množicam, ki so prihajale, da bi jih krstil: Gadja zalega, kdo vas je poučil, da ubežite prihodnji jezi? 8Rodite torej sadove, vredne izpokorjenja, in ne poskušajte govoriti v sebi: Za očeta imamo Abrahama; kajti pravim vam, da more Bog iz tega kamenja obuditi Abrahamu otroke. 9Nastavljena pa je že tudi sekira drevju pri korenini: vsako drevo, ki ne rodi dobrega sadu, se torej poseka in vrže na ogenj. 10In vprašujejo ga množice, govoreč: Kaj naj torej storimo? 11Odgovarjajoč pa jim veli: Kdor ima dve suknji, daj tistemu, ki nima, in kdor ima hrane, stori ravno tako. 12Pridejo pa tudi cestninarji, da bi jih krstil, in mu reko: Učenik, kaj naj storimo mi? 13On jim pa reče: Ničesar ne terjajte več, nego vam je določeno. 14Vprašajo ga pa tudi vojaki, rekoč: In mi, kaj naj storimo? In reče jim: Nikomur ne delajte sile in ne ovajajte, ter bodite zadovoljni s plačo svojo. 15Ko pa je ljudstvo čakalo, in so vsi mislili v srcih svojih o Janezu, če ni nemara on Kristus, 16odgovori Janez vsem, rekoč: Jaz vas z vodo krščujem, prihaja pa močnejši od mene, ki mu nisem vreden odvezati jermena na obuvalu njegovem: on vas bo krstil s svetim Duhom in ognjem. 17On ima velnico v roki svoji, in očedi gumno svoje in pospravi pšenico v žitnico svojo, a pleve sežge z neugasljivim ogljem. 18Tudi še z mnogimi drugimi opomini je oznanjeval blagovestje ljudstvu. 19Herod četrtnik pa, ker ga je svaril zaradi Herodiade, njegovega brata žene, in zaradi vsega, kar je hudega storil Herod, 20stori vrhu vsega tudi še to, da zapre Janeza v ječo. 21Zgodi se pa, ko se krščuje vse ljudstvo in se tudi Jezus krsti in moli: da se odpre nebo, 22in sveti Duh pride nanj v telesni podobi kakor golob, in glas iz nebes se oglasi: Ti si Sin moj ljubljeni, ti si po moji volji. 23In on, Jezus, je bil, ko je začel učiti, blizu tridesetih let, sin, kakor se je mislilo Jožefov, Helijev. 24Matatov, Levijev, Melhijev, Janajev, Jožefov, 25Matatijev, Amosov, Nahumov, Eslijev, Nagajev, 26Maatov, Matatijev, Semejev, Josehov, Jodov, 27Joananov, Resov, Zorobabelov, Salatielov, Nerijev, 28Melhijev, Adijev, Kozamov, Elmodamov, Erov, 29Jozuetov, Eliezerjev, Jorimov, Matatov, Levijev, 30Simeonov, Judov, Jožefov, Jonamov, Eliakimov, 31Meleov, Menov, Matatajev, Natanov, Davidov, 32Jesejev, Obedov, Boazov, Salmonov, Nahsonov, 33Aminadabov, Aramov, Ezronov, Faresov, Judov, 34Jakobov, Izakov, Abrahamov, Tarov, Nahorov, 35Serugov, Ragavov, Falekov, Eberjev, Salov, 36Kajnanov, Arfaksadov, Semov, Noetov, Lamehov, 37Matuzalemov, Enohov, Jaredov, Maleleelov, Kajnanov, 38Enosov, Setov, Adamov, Božji.